Visoko tam nad zvezdami ob oknu Bog sloni in Azraelu angelu otožno govori:
”Oj smrtni Azrael, poglédi na zemljo, pod nama starca tam, kakó strmi v nebó, kakó vzdihuje, moli spet: Le eno si želim, popred ko pred obrazom ti na smrtni dan stojim.
O daj mi gledati, gospod, prelepe tiste dni, kot nam jih prorokujeta in Bellamy ... Razpni peroti, Azrael, poleti na zemljó, pa z roko svojo žametno zatisni mu okó ...“