”Oj zbudi, zbudi se, moj mož, pri tebi jaz sem sama, krog naju morje je samó in pa nebó nad nama -“ ”Kakó me vabi spet nocoj s pogledom žalostnim s seboj, da ljubim jo kot nekdaj.
Kakó je belo njé teló, kakó sladkó nje lice, in moje dete za menoj izteza že ročice; že padata v morje temnó ... Kakó me vabita s sebó - o ženka moja, zbogom!“