Duša najina plava na perotih neizmernih v teh pesmih večernih po neskončnem nebu, in vsa ta čudovita noč naokrog to je ljubezen, to je Bog, to je najina duša, ... Luna je vstajala, strune so sanjale arijo mehko iz.
Daj da poljubim tvoj beli vrat, tvoje kipeče, baržunaste laske, zadnjikrat,, zadnjikrat. Dvigni obrazek svoj,, nagni glavo na mojo ramo, da vidim še enkrat tvoj smehljaj ...