nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Kedàr pogleda me veselo in nasmehljá se njen obràz, oj v sreči blaženi tačàs, naj dal bi mi kraljestvo celo nì s kraljem ne bi menjal jaz.
A kdó ve, če bi ona znala kakó jo ljubim prestrastnó kakó živim samó za njó, kdo vé, če ne bi mi podala ročico belo - za slovó?
In vendar svoje bolečine strastij neugasljivi žar ohranim v srcu za vsikdar, in če mi od ljubezni gine kaj nji in kaj je svetu mar?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani