nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Kakó že davno srce moje po njì na skrivnem hrepení, da bi izdahnil od strastí ob strani njé življenje svoje, odkriti ji mi móči ni.
Kedàr pogleda me veselo in nasmehljá se njen obràz, oj v sreči blaženi tačàs, naj dal bi mi kraljestvo celo nì s kraljem ne bi menjal jaz.
A kdó ve, če bi ona znala kakó jo ljubim prestrastnó kakó živim samó za njó, kdo vé, če ne bi mi podala ročico belo - za slovó?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani