nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Razžalostílo se je solnce vroče, z oblaki lepo lice je zakrilo, na zemljo pa za solzo solza pada. Kakó se ne bi solnce žalostilo: iz válov mórja splava smehljajoče, objemlje ga nad krasno zemljo; a tiho, polno jada v morjé se vrača na večerni strani; spet hrepeneče nad zemljó se vrne ko mrzlo je blesteči dan odgrne ... Nesrečno solnce v svoji večni rani!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani