nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Zavrté se v kolu spet veselem, spet mi šumno rajajo po kleti, a raz nébo gleda svetla luna. Ko so čudni gosti doplesali, zlóbno spet se režíjo, zlóbno spet mu v líce govoríjo: ”Klanjamo se, doktor, klanjamo se vsi Vam preponížno. Človek božji, vse svetosti zvezda res je srce Vaše blagočutno, ker varúje svoje míle brate, da jih v ne zavêde zlôba, da brevír in sveti venec ne zamenja smrtnik z rujnim víncem, kot je srce vaše zamenjalo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani