nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Kadar solnce za goró se skrije v tožno haljo zemlja se ovije. Kadar luno, zvezdice srebrne z nočjo temno črn oblák zagrne grozo širi víhra naokóli pa otrpne zemlja v težki boli.
Kadar v mrzlih dnevih svoje smrti joče zemlja se v mrtvaškem prti, obmolčijo v gozdu pevke‐ptice mrtve sklonijo glavíce ... Oj takó pač brez ljubezni tvoje tožno bilo bi življenje moje!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani