nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
In zaplákale so skale, in v dolino grobnotemno potok je solzá pritekel - tiha, žalostna Ljubíja ... Tam se šeta v mraku jasnem z svojo; tjà v daljavo jasno gleda in mrači se mu okó.
Daleč, v zadnjih solnčnih lesketá se belo mesto, - ali čuješ to šumenje kakor od hitečih válov?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani