nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Izza temnega oboka zatrepeče solnčni žarek, zlate ji poljubi laske, jasno čelo ji objame.
Tiho, rahlo ji poboža njeni gorki, mehki lici, ustni ... ah, očesec poljubiti pa ne more.
Skrivajo se mu boječe za trepalnic gosto senco ko ob poti dve nedolžni žalostni vijólici ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani