nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Kaj je meni solnce, pómlad, kaj mi je nebó in zemlja, če osreči me,, ah le jeden tvoj smehljàj ... Zašuštela je v aléji lahna sapica jutranja ... Pod rosnó blestečim drevjem izprehaja se.
Izza temnega oboka zatrepeče solnčni žarek, zlate ji poljubi laske, jasno čelo ji objame.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani