Tvoj pot je v Oglej, de položil nate roké bo patriarh, ak duh te žene, ko si pogubljal jih, oteti brate, duhovnega te storil bo, ko mene. V deželah jutra čakajo bogate te žetve, ne zamúdi je nobene, le hitro v Oglej, tje do patriarha, de posvetí te mašnika, duš varha.” “Prav praviš, de ne smem jaz upat′ sreče, ki vedno je in bo sovražna meni: dosegel óča zmage ni sloveče, končal življenje v vojski je zgubljeni, odšla je mati komej sponam ječe, že davno jo pokriva grob zeleni. Osrečit′ hoče me ljubezen sladka, al, kak sladkost bila je njena kratka!