“Odločeni so roži kratki dnóvi, ki pride nanjo pomladanska, al v cvetji jo zapadejo snegovi! tak mladi deklici, ki zgodnja rana srcé ji gloda, vsmti mir njegovi, le kratka pot je skoz življenje dana; al je za majhen čas se združit′ vredno, de bi ločitve spet se bala vedno? De bi od smrti rešil te nesrečne, in tamkej mili Bog v nebeškem raji z menoj te, dragi! sklenil čase večne, pustila vnémar sem željé narslaji, pustila vnémar dni na sveti srečne, sem odpovedala se zvezi; ‒ je uslišana bila molitev moja. ‒