Po meč bi desna se bila stegnila, v ti priči se prikaže. “O, sem na srce moje,! Skrbí je konec, žalosti, nesreče, se trese od veselja vsaka žila, kar gledam spet v obličje ti cvetečé, naj brije zdaj okrog viharjov sila, naj se nebo z oblaki preobleče, ni méni mar, kar se godi na svéti, ak smejo srečne te roké objeti.”