Pri slapi čakal jutro bo, vesele ali žalostne novice. Slap drugo jutro mu grmi v ušesa; junak premišlja, kak bolj spodej voda razgraja, kak bregove stresa, in kak pred njo se góre ziblje stena, kak skale podkopuje in drevesa, kak do nebes leti nje jeze! ‒