Ker se mu zdi, de lakota ga grudi, junaku, kar je v torbici, ponudi. Želi dat′ mu povračilo, al v vojski dnarji so bili razdani; de Staroslav, se spomni, z mu v skrivnem kraji tovor zláta hrani, nju poiskati da mu naročilo, in da mu prstan sámo njima znani, de bo pri njima storil mu resnico; ‒ prinesti zláta reče četrtníco. Po Bogomili prašat′ mu ukaže: al gleda svetlo sonce, je še živa, al so obvárvale jo mokre straže, al pred sovražniki drugéj se skriva, in kod narvárniši se pot pokaže, tje, kjer zdaj draga deklica prebiva?