In brž veslata v konec ta jezéra, kjer bistra vanjga pribobni; ker srečen veter nji roké podpéra, čolnič leti, ko v zraki urna. Se po sovražnikih ozéra, čoln vstavi, kjer je gosta senc temnica. Ker se mu zdi, de lakota ga grudi, junaku, kar je v torbici, ponudi.