O blagor, blagor,! ti vneta je deklica od tvojega pogléda, kak od zamáknjenja je vsa prevzeta, kak gleda v tla, kak trese se beseda! Ko zarija, ki jasen dan obeta, zarumení podoba njena bleda, in v tvoji roki roka nje ostane zadržana ji od moči neznane. Naj pevec drug vam srečo popisuje, ki célo leto je cvetla obema: kak osredek obiskuje, kak óča omladí med njima dvema, ki ni, ko meni, mu veselje tuje, ki srečna ga ljubezen v prsih vnema, pijanost njino, ki tak hitro mine, pregnana od ločitve bolečine.