Dalj Črtomír jim reve ne zakriva, besede té tov′aršam reče zbranim: “Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva. Le malo vam jedila, bratje! hranim, branili smo se dolgo brez podpore, kdor hoče se podati, mu ne branim; kdor hoče vas dočákat′ temne, neproste dni živet′ nočém enake, ne branim mu, al jutra čákat′ more.
S seboj povabim druge vas junake, vas, kterih rama se ukloníti noče; temná je noč, in stresa oblake; sovražnik se podal bo v svoje koče, le majhen prostor je tje do gošave; to noč nam jo doseči je mogoče.