Bojuje se narmlajši med junaki za vero staršov, lepo bog′njo Živo. za črte, za bogove nad oblaki. On z njimi, ki še trd′jo vero krivo, beži tje v Bohinj, v Bistrško dolino, v trdnjavo zidano na skalo sivo. še dan današnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se gradec imenuje, v nji gledaš Črtomírovo lastnino.
Devetkrat veči množ′ca jih obsuje, in zveste straže krog in krog postavi, odvzame up jim vse pomoči tuje; visoke ódre tamkej si napravi, zidovje podkopuje, vrata seka; ne polasti se njih, ki so v trdnjavi. šest mescov moči tla krvava reka, že mori, brata ‒ kako strašná slepota je človeka!