Naj zmisli, kdor slepoto ljubi svéta, in od veselja do veselja leta, de smrtna žetev vsak dan bolj dozóri. Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva, v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva molčé trobental bo: “Memento móri!”
Krst pri Matiju Vam izročim, prijatlja dragi! ki spi v prezgodnjem gróbi, pesem milo; ločitvi od njega mi je hladilo, bila je ljubezni stari rani.