nova beseda iz Slovenije

France Prešeren: Poezije, poved v sobesedilu:



, ki vihar na tla ga zimski trešne, ki vihar na tla ga zimski trešne, ko toplo sonce pomladansko séje, spet ozelénil semtertje bo veje, naenkrat ne zgubi moči popréšne: al vender zanjga ní pomóči rešne; ko spet znebi se gójzd snega odeje, mladik le malo, al nič več ne šteje, leži tam trohljivosti požrešne: tak siromak ti v bran, sovražna sreča! stoji, ki ga iz visokosti jasne na tla telébi tvoja moč gromeča; ak hitre ne, je smrti svest počasne, bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne.

Komur je sreče dar bila klofuta Komur je sreče dar bila klofuta, kdor je prišel, ko jaz, pri nji v zamero, ak bi imel Gigantov rok stotéro; ne spravi vkup darov potrebnih. Kjer hodi, mu je s trnjam pot posuta, kjer si poiše dom, nadlog jezéro nabere se okrog, in v eno mero s togotnimi valmí na stene.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA