Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srcé si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjov nótranjih b′ igrača! Zvestó srcé in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka, pred ognjam dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed vároval ‒ svet.
Popotnik pride v Afrike puščavo Popotnik pride v Afrike puščavo, stezé mu zmanjka, noč na zémljo pade, nobena luč se skoz ne ukrade, po mesci hrepeneč se uleže v travo.