Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi; ker ogledujé smólec obuvalo, jermenov méni, de ima premalo; kar on očíta, koj Apel popravi. Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namest, de bi šel po svoji poti, ker čevlji so pogodi, méč se loti; zavrne ga obraznik imenitni, in tebe z njim, kdor napačen si očitar, rekoč: “Le čevlje sodi naj!”
Sonetje nesrečeO! srečna, draga vas domača O! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; de b′ uka žeja me iz tvoj′ga svéta speljala ne bila, goljfiva kača!