MagistralePoet tvoj nov Slovencam venec vije, Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, Iz srca svoje so kalí pognale Mokrócvetéče rož′ce poezije. Iz krajov niso, ki v njih sonce sije; Cel čas so blagih sápic pogrešvále, Obdajale so utrjene jih skale, Viharjov jeznih mrzle domačije. Izdíhljeji, solzé so jih redile, Jim moč so dale rasti nevesélo, Ur témnih so zatirale jih sile.