Od tud ni več srcé bilo veselo; kako bile bi poezije jasne! Lej, torej je bledó njih cvetje velo!
Lej! torej je bledo njih cvetje velo Lej! torej je bledó njih cvetje velo, in redke so, in slabe, nebogljene, v zidéh tak podrtije zapušene rastejo včasih rože nevesélo, ki jim kropív krdelo rejo vzelo, in kar nežlahtnih zéliš kal tam žene; al, ak v gredice vrta jih zelene kdo presadí, cvetejo koj veselo.