Izdihljeji, solze so jih redile Izdíhljeji, solzé so jih redile s Parnasa mojga rožice prič′joče: solzé ′z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske so ljubezni lile. Skeleče misli, de mile ne ljubi matere, vanj upajoče, de tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srcé mi napolnile. Željé rodile so prehrepeneče, de s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče; željé, de zbudil bi Slovenš′no célo, de bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti nevesélo.