De b′ od sladkóte njega poezije potihnil ves prepir, bile vesele viharjov jeznih mrzle domačije!
Viharjov jeznih mrzle domačije Viharjov jeznih mrzle domačije bile pokrajne naše so, kar, Samo! tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo pozabljeno od vnukov veter brije. Oblóžile očetov razprtije s Pipínovim so jarmam sužno ramo od tod samó krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčíje.