Ti si življenja moj′ga magistrale, glasil se ′z njega, ko ne bo več mene, ran mojih bo spomin in tvoje hvale.
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencam se prihodnje čase, ko mi na zgodnjem gróbu mah porase, v njem zdanje bodo bolečine spale. Prevzetne, kakor ti dekleta zalé, ko bodo slišale teh pesem gláse; srcá železne djale preč opase, zvestó ljubezen bodo bolj spoštvále.