Morjá široka cesta peljala me je v mesta, kjer lepe deklice; obrazov njih lepota, sneg beli njih života zmotila nista me. Spet so se jadra bele od južnih sap napele, prinesle me nazaj; dekleta mojga ženo sem najdel poročeno ‒ prestal sam Bog ve kaj! Le jadra spet napnimo, valovam se zročimo, kak je čistó morjé!