nova beseda
iz Slovenije
France Prešeren: Poezije, poved v sobesedilu:
Ve že roža, ki pri poti, koder draga hodi, rase, ve že, ki nad pótjo leta, de jo ljubim. Ve že mokri prag nje hiše, vsaki kamen blizo njega, ve, ki mimo vodi me stezica, de jo ljubim. Ve že vsaka stvar, kar vedet′ in kar slišati od mene, in verjeti noče draga mi devica, de jo ljubim. 4 Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice, právjo, de v ljubezni moji ni bilo nikdar resnice, kak si brusijo jezike, in ti štejejo na prste pri kofeti, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device; al poslušaj mojo spoved, rekla boš, de sem nedolžen, de le sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice: dokler ne cvete še roža, so v časti pri nas vijol′ce, zvončike, marjetce, druge tudi čislamo cvetlice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |