Sem videl čislati le to med nami, kar um slepí, z goljfijami, ležámi! Te videt′, grji videti napake, je srcu rane vsekalo krvave; mladosti jasnost vender misli take si kmalo iz srcá spodi in glave, gradove svitle zida si v oblake, zelene trate stavi si v pušave, povsod vesele lučice prižiga ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga. Ne zmisli, de dih prve sapce bóde odnesel to, kar misli so stvaríle, pozabi koj nesreč prestanih škode, in ran, ki so se komej zacelile, dokler, de smo brez dna polníli sode; ′zučé nas v starjih letih časov sile.