Pisar “Lej, v knjigah njih je′kanj ljuljke tuje med lepo, čisto slavšno zasejane, de je noben purist več ne izruje; al bukev naše kránjšne spakedrane pešíčico denímo na ognjiše, prerójen Fenis čist de ′z ognja vstane.” Učenec “Čemu bó nam, prašam, prazno pogoriše? Al mutasti počakamo zijali, de ′z njega zrase novo besediše?” Pisar “Slovensko ljuljko bomo rešetali, hranili dobro zrno, in kar zmanjka, iz svojih bomo to dodali.”