Al naše ljudstvo nekdaj ni oltarjov Minerve in Apolona imelo, od grških, od latinskih so pisarjov dobili starši učenost v dežélo, in z njo besede tuje; ‒ razodéni, al saj se bóde teh poslužit′ smelo?” Pisar “Bog tega varij! po nobeni ceni, jezika naš′ga z njimi ne ognusi!” Učenec “Sej tudi drugi to storé Sloveni; sej vemo, de turčuje Srb, de tatárijo, de francozúje, de včasih vrli Leh nemškváti.”