Al Bog ni posvaril, le posvaril je: “Pusti péti mojga, kakor sem mu grlo stváril. Pel je v sužnosti železni Jeremíj žalost globoko; pesem svojo je visoko pel od ljubezni. Kómur pevski duh sem vdihnil, ž njim sem dal mu pesmi svoje; drugih ne, le té naj poje, dokler, de bo v gróbu vtihnil.”