Zmeram svojo goni slavček, zmeram od ljubezni bíje srcu sladke melodije, toži ga Bogú pušavček: “Lej,, debéloglávec, tódokljúnast kos je svoje pesmi pustil, lepši poje, podučit′ ne da se!” Al Bog ni posvaril, le posvaril je: “Pusti péti mojga, kakor sem mu grlo stváril. Pel je v sužnosti železni Jeremíj žalost globoko; pesem svojo je visoko pel od ljubezni.