Vsi pravijo, de njemu svetost ne brani gnit′, vsi pravijo, njegovo srcé ne more bít′. “To pevčovo srcé je,” star mož tam govori, “ak bi bilo svetnika, bi mir mu dala kri; svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet′, ki jih zaprte v prsih je nosil dókaj let. Mi mu srcé odprimo, pod nebam naj leži, de dan današnji prejde, de prva noč miní, de vstane drugo sonce, pripelje beli dan; spet zájtro ga poglejmo, ko mine hladan.