Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, Prašájte raj′ nebá, prašájte raji val morjá, kadar mogočni gospodar drvi jih semtertje vihar. ne ve, in val ne kam, ‒ kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, de pred obličje nje ne smem, in de ni mesta vrh zemljé, kjer bi pozabil to gorje!