Ne letajo čebele, krog cvetja ne šumé; clo ribice veséle se klavrno držé. Žaluje vsaka živa stvar, draga deklica! ak dálej sonca skriva se luč rumenega: več rož ne rase v polji, več nima tičov hrib; čebel več kraj narbolji, več nima voda rib, ko misel jaz, ki spejo v ljubéznjenih sanjáh, ki si na dan želéjo zleteti v pesmicah. Al repetnic razpeti préd nimajo moči, de tvojih jim zasveti nebeška luč oči.