Prišel je spet sabotni dan, ki ne spoštuje ga, od vernih praznovan. Ker tempelj njih deleč stoji, za poldan spet doma sedi, popoldan táko govori: “Od séje meni slábo je, pustite, ljubi óča! me, de v dívnjak grem sprehajat se. Tam lepe rožice cvetó, vesele tičice pojó, se plašne srnice pasó.”