Cvet junakov, Ojstrovrhar, ji srcé nedolžno gane. Vero zapusti Mahóma, turške šege in navade; ko bila se naučila vseh resnic je vere prave, jo je krstil, potlej njiju je poročil grajski pater. Rozamunda gréde v klošter, čast ljubljanskih nun postane.