Oča so kléli, tepli me, mati nad mano jokáli se; moji se mene sram′váli so, túji za mano kazáli so. On, ki je sám bil ljúbi moj, on, ki je právi óča tvoj; šel je po svéti, Bóg vé kám; tebe in mene ga je srám! Káj pa je tebe treba biló; dete ljubó, dete lepó!