Zapuščena Je za druzega dekleta zdaj ljubezen tvoja vneta; jezik ji lažniv′ obeta, jo peljati pred oltar; Bog te obvar! De prisegel, si obljubil, de boš mene sámo ljubil, de ne boš ti druge snubil, ni ti v mislih več nikdár, Bog te obvar! De srcé, ki je gorelo le za té, življenje celo níkdar več ne bo veselo, kaj je tebi tega mar; Bog te obvar! Bog obvar te zdaj in vedno, Bog obvar te z ljubco čedno, Bog′ uro daj posledno préd, ko gresta pred oltar, Bog te obvar!