Noč na Konec je že vendar dneva trudnega, nemirnega, legel je popotnik v travo sredi polja širnega. Ko pa je ležàl in gledal v tihe zvezde vrh nebá, prišla mu je v srce misel, misel bila žalostna: »Ni mi starišev prijaznih. dobrih sester, bratcev ni, oh, da mogel bi počiti vsaj pri gorki ljubici! Lepa, gizdava devojka postelj bi narejala in ozirala se name in poredno smejala.