IzprehodI V tiho samoto se kradejo, sijejo polni nemira in polni mladosti sončni prameni, in ljubko se vijejo lahki zefiri, otroci prostosti. Živi krilatci v uho meni lijejo svoje skrivnosti, ljubavne norosti, srca zaljubljena glasno jim bijejo v sladkih objemih, v opojni radosti. Toda molčite, ni meni kot vam do krasotic, vaših ljubic na polji, ni do veselja.