Miruj, miruj, ne se toli grozno, prijatelj moj, ker že je nekam pozno, in čuj, prijatelj, kaj ti jaz velim: Da rajši v višjih sferah se hladim, kot da bi na realnih tleh peklenskih se cvrl in pekel ob pohotnih ženskih... VIII O, ljubi, duša, in v krepost verjami in z dvomi se nikar nikdar ne muči in, hrepeneč strastnó vsekdar po luči, veruj, da tam izvira... nad zvezdami. Tam biva On, vesoljni Bog nad nami, v rokàh so mu do vseh skrivnosti ključi, ki rad jih da - le trudi se, le uči, le ljubi s srcem, z glavo in rokami!