A ko se pomračilo je obzorje, oj, kakšno si biló mi do tedaj, ko v nje očeh zagledalo si raj, da, to so bili časi tvoje glorje. O Adrija, jaz v nedrija sem bil zamaknjen takrat mehko valovanje, poslušal strastnih usten zdihovanje... Na tiste grudi, sladki njen profil spominjaš me, šepet, ki sem ga pil iz njenih ust, na one kratke sanje.