Ah, morda bodo mamici-starici, ej sivolaski, zlatolaski preje solzice se prikazale na lici, ko boš spoznala ta ljubav brez meje; za té solzé, prihodnji talisman, o,! - Nisem pel zaman... SpominiI To bil je čas prerójene nature, ko plava lahna megla vrh gorà, ko se planinski svet ljubó smehljá kot ljuba v mislih na večerne ure; ko sončna luč meščan, slikar konture, pijè z očmi pastir azur nebá, curljaje vir v samoti senc brbljá, ko noč v njem kaže svetle Dioskure.