Pa kaj, ko ni ga svetega z golido, da pogasil bi ljubezen, ki je za tebe, ljuba, v srcu vžgana.
Ko na večer Ko na večer ljubo pihlja zefir in tiha luna med oblaki plove, leté čarovnice čez temne krove, goré, vodé in mirni jezer. In potlej švigajo v poljanski mir z rogaške gore, vžigajo domove; in kadar zopet odzvoni danove, ali, tu ni hiše, tam skednjà nikjer!...