»Ej, ej, zdaj pa vemo, vemo, kaj se vedno brani le v našo družbo, samotarka; vgánile smo, vgánile!« Ona pa je tam sedela, orosile so solzé njena lica zarudela; meni tolklo je srcé.
Očitanje Vetrič med vrhovi veje. k njemu mlada deva deje: »Ej; vetríček. ti si tiček, kakor so moški vsi, listek poljubiš, češ da ga ljubiš, da ti zanj srce gorí...